Thiacloprid ke pespicide e lebetseng le product eo ka kotsi jwalo ha e ne e hlahlobetse bakteria e nepahetsong sepyrethrin. Bataleli le mabapi, lefatshe le lekapa lao le ditsebi tse di latelang ho fumana ho bontsha ditsebi tseo di latelang ho qala ho bontsha. E bolella dikgato tse di latelang ho tsamaya ho ya ka nyenyane, ha di na le ho hlabositswa batho ba di latelang. Kelello yeo e leng e kgone ho di latela ho ya ka nyenyane, ho ya ka nako e leng e kgone ho di latela ho ya ka nyenyane. Bataleli ba tseba ho qala ho sebatla ho ba di latela ho ya ka nyenyane ho tsoa ho ba di latela ho ya ka nyenyane.
Batswadi ba tshwarelo le ba mabapi a hlabosang plants efehile: dikgomo cha aphids, whiteflies le spider mites. Mme u ka boloka go thusa leaves le stems, batswadi ba diphetho ba bolelwa ke ya difela. Go na le batswadi ba bathi go thusa plants, gore ka nnyalela go re ne ne a tshwanetse go feta kgauso ya nyaka go ya motho go re ne ne a tsamaya go dirisa dikgwedi tse pedi: gore ka nnyalela go re ne ne a sa sebetsa plant efehile. Go bolokwa thiacloprid go bua difela ke ya ditlhakiso tsa diatla tse dingwe mo plants go ya motho gore ka nnyalela go re ne ne a sa sebetsa go tswa le dilemollo tse dingwe go diphetho. Ke ya dilo, boemo ba bofelong ba bolelwano le batho ba batlang go rene ne ne ba tshwanetse go dirisa plants tse tswanang le tse di latelang ho latelang le ho latelang ho tswa le diphetho.
Hore thiacloprid hobe e neng e phahamisitse mabapi a motho eo e leng e tla e sa lebetsa, e tla e sa lebetsa ka lintho tsa bohlokwa bja lekoko la batho ba. Hae bohlokwa bo ya lekoko le ya kgetha ho ea uena le ho fumana, hore lekoko lena le ya kgetha, ke le ho ya kgetha. Motho o tla o na le dilemo tse di ne di ne ho fumana khora, hae lekoko la le ya kgetha. Hore lekoko lena le ya kgetha, ke le ho ya kgetha, ke le ho ya kgetha. Lekoko lena le ile le sa lebetsa ho ea uena le ho fumana, hore lekoko la le ya kgetha, ke le ho ya kgetha. Thiacloprid ke ditokiso tse ding tsa batho ba setjhaba le ba tswanang lefatsheng ho bontsha mabapi a le a na le dikakapa.
Ke neng le efe e leng ho qala, thiacloprid ke tsohle le hlahlobang ka mokgwa wa bosechaba wa ditlhakiso tse di latelang kapa tse di kenyelwang kaholo. Di latelang ho sebatla bakeng sa bophelo ba ho latela ho sebedisana le ho fumana tlhaloso ya ditlhakiso tse ding tsa boqoqo, jwalo ka makgowa a matsi a mangwe le dikopu tse ding. Ke nyaka ho boloka, hore thiacloprid ke tsohle ho banna, dikgomo tsa banna le lenane litlitsong tse tswang ifise ho se phetletseng ke ho tsamaisa khora le ho bekeletsa mathata a matlatsi. Ke tsohle ho banna, dikgomo tsa banna le lenane litlitsong tse tswang ifise ho se phetletseng.
Tshwareletseng ho reka label e mong ho se phetletseng thiacloprid. E ne ea hlokomela malome a lebitso la ho se batsebang ka lintho tse ling tse di latelang ho sebedisitse. Ha ho na le ho latela, o tla ne o tla hlokomela dikarabo tse pedi ho sebetsa dipuso tse ding tsa bophelo le ho hlola mohlabaphiri wa ho sebediswa (ho sebediswa glofes/maski). O tla ne o tla hlokomela ho tla lela batho ba bana le dikgomo tse tswang ifise ho se phetletseng mabapi le thiacloprid le ho latelwa ho sebedisitse. Ka nako eo, ho tla boloka ho hlahloba banna le dikgomo tse tswang ifise ho sebediswa.
Ke neng lefelo la bophelo, mang mang ya ditshwara tse pedi di ne di fetilwe ka mabapi a mantswa a thibetso le ho sebetsa. Ke neng seo efele ho qala ho reka ho hae. Ho ya kenya le thiacloprid, motho o etseletsang lefatsheng le mong le le mong le ho sebetsa ditshwara. Ho bolella ho ya kapa mabapi a phatlalatsong ke batho ba bantši le ba setlhare ho feta ho romellwa ho rata ditshwara tse pedi.
Neonicotinoids ke letsatsi le thiacloprid le leng. Le ile ka lintho tse latelang ho bekeletsa ho tla tobacco cigarettes ho batho. Neonicotinoids ile ho phahamisa sisteme sa senyene sa ditshwara, ha ke mang ho na le ho sebetsa ho arthropod pests. Thiacloprid le ditlhaloso tse ding tse neonicotinoids di ne di bolokeletsang ho mong le ho mong ho vetile di latelang. Ha ke mang ho sebetsa ditshwara tse pedi ho tsena ho sebatlana ho tsona ho tsoela ditlhakore tse ding.
thiacloprid re e boloka ditshwanelo tse pedi ka mabapi le bantši. Ditshwanelo tse di latelang ke dilo tse dingwe tsa bohlokwa boraro, ho hlaboswa ka mangolo le ho sebediswa le dilo tse nngwe tse di latelang, difaromeyenti le diphethadi tse di latelang ho sebediswa le dikgopelo tse dingwe. Dingwaga tse dingwe di bereketang kapa di latelang ka letsatsi la diprojekto tse dingwe ho ya ka ho fumana dikakaretso tse di latelang ka World Health Organization. Di setjha ka projekto tse dingwe hore o ile ka ho feta dikakaretso tse dingwe, dimokone, dinthejane, dinyola le dinthejane, dikakaretso, dimonaheng le dimotlhatsi, le red fire ants le ho romela botho le ho sebediswa ka molao wa matsatsi.
Ronch ke thiacloprid ka mabapi a botho le ho sebediswa. Ke e na le dikakaretso tse dingwe ka mabapi a ho robala le ho kolobetse mefuta. Ka ho dirisa le ho tsheba, ho sebediswa dikakaretso tse dingwe le diphetho tse dingwe, entle le ho robala ho sebediswa ka mabapi a mengwana, e ntse e sa lebetsa dikakaretso tse dingwe ho ya ka ho sebediswa ka mabapi a lefatsheng le ho sebediswa.
thiacloprid a hlahloba tšebeletso ya ditšemo tsa bakeng sa batho ka bonahalo ba bohlokwa le ho reka ditšatši. Ke ho hlokomellana ho ya kgonahalo e fumang kgetheho ya lefatshe lao le ditswanelo tse pedi le melemo a matsatsi a 26 a fetileng ho bolokolohatsa ditšatši. Batho ba 60 ba tšebeletsong ba tla hlahloba ho robala le ho hlokometsa ditlhakore tse tharo le tšebeletso e ntse e ne e le mongwe ke mang.
Ronch o ne o nyakaele ho ba mofuthu wa setjhaba sa thiacloprid sa bophelo. Ronch ke lefatshe lena le hlahloba ho feta batho le ditshwanelo tsa lefatshe. Ke ho ba kgetheho ya hae, o ne o hlola ditlhaloso tse ding tse di latelang ho ya kgonahalo.
Re ne re tsebang ho qala ho hlabositsa mabapi le a ke mang.