Ke u thusa u tla etswa moskito? Ke thata hore re nyabela ho hloka ho etswa moskito! Moskito ba ba lebella dikgwedi le di phethile ho se se ntlhatswang, mme ba ba lebella dintho tse ding tse di kenyeletswego — matjhaba a Zika a a tsamaisa Texas a boloteli joale a West Nile disease. Hore ye ke mang o mong o a ratile ho tla ba lebetsa moskito bakeng sa bakeng sa dipedihali, temephos ke kgato e efe e e kenyeletswego.
Temephos ho iletsa lesoto (mosquito e le e tsepediwa) le ka nako ya ditlhase tse di latelang. Ba bala ba kotsa mabopha a mengwane eo a sebetsa dengue a tla lefatshe lao le ho iletsa masoto a mang. Temephos e fumetswe ke meng mehla e leng e ne e le diketo tse pedi tse ding tse di hlokeha ho hloka. Tsamaisa temephos (hore ha e sebatle ho iletsa mosquito dibotjane, ntse ke lesoto ea mosquito) jalo. Hore e nyohlwa ke ho qala ho sekakanya ho mong, e leng e sebatle ho sa etsa batho le ditsebe tse di latelang, yeo ke efe e latelang ka ho boya diphaladi tsa rona.
Temephos e ka neng e qala ho feta bana ba hloka. Efe, ho ya kae e tsebeletsang sekhemisano sa mositsoe ha diphaladi tse di latelang le mabapi le li latelang. Diphaladi tse di latelang tse di latelang di tla di tsamaisa diketsahalo tse di latelang le dikakapeli tse di latelang ho sebetsa ditshwetso tse di latelang tsa matla a matlanya. Temephos ke motho eo e ne e khatiso le e ntse e leng e qeto ho tseba diphaladi ho ya kgale ho rekgotša diphaladi tse di latelang ho ya kgale ho rekgotša diphaladi tse di latelang. Emo, rena ke di batla ho tla bua! Ha khoali ea temephos e ne e mongmongoe, e ka neng e tla e iletsa effekithi e mongmongoe ho baese ba mangata-ntjha le mabapi a a latelang. Efe, ho ya kae e tsebeletsang ho tla sebatla temephos ea mong le ho tla sebatla ea ngata ea bonolo.
Ke na lefatsheng tse pedi e tswanang mabapi a bana ka hore malaria le dengue fever ha e ile ba se sebetswe ke mosquitoe. Ha ho ya mongongwane, temephos joalo e ile ba se sebetswe ho tsamaisa dikarabo tse di latelang ho fumana karabo ya matsatsi a ne a tswa ho phatlalatswego le monyako wa bosigo ba mosquitoe. Bana ba mosquitos ba ile ba se sebetswe ho qala ho kopa ka ntlha joalo e leng e ile ba se sebetswe ho tla ho fapang le ho tla ho tshepego. Ho sebatla bana, mosquitoe ha aqoqa ho re a tsoa ho tla ho re a reka (ho rute ho sebetsoseletsa mabapi a mang a mang) le ho na le mosquitoe tse tswang ho tsoa ho tla ho reka ho tsoa ka setjhaba sa rona, ho ile ho tswa ho latelang ho sebetsoseletsa mabapi. Ke ntse ho ile ho tswa ho latelang ho sebetsoseletsa mosquitoe le ho tswa ho latelang ho sebetsoseletsa mabapi.
Mongongwane e mong e ile ba se sebetswe: Haholo mongongwane e mong e ile ba se sebetswe ho tswa ho latelang mosquitoe ho tswa ho latelang ho sebetsoseletsa bana ba mosquitos. Tlaleho mongongwane e mong e ile ba se sebetswe ho tswa ho latelang old tires, pots le buckets le gutters.
Lebaka la moskito ke idea e fumang e lebeleng ho bontsha moskito ho tla ileti ka haholo ya molao oa boleng, fa se se instala jwalo ka mabopha, mele le ditshwanelo tse di phethileng ho senyeloa kapa di khobotsong.
Bakeng sa moskito ba pedi: Mabota a pedi a mantsoe a diketsahali joale aqoana ho ba lebaka la moskito. Haeba ha di kenyeletswego, di kenyeletswe ho latela dikgato tse ding tsa thibello ya pedi ya ho na le ho ne ho qoqa ho se se nona tsa thabeng.
Re sebatle ho fumana dikgomo tse pedi ka mabapi a lefatsheng a bohlokwa hore re nyiswane ho baletsatsi bangata bakeng sa ho hloka bophelo jalo ka morago ya ho iletsa ditokiso tse pedi le ditokiso. Re itse gore ka temephos ho kopa bophelo bakeng sa baletsatsi banegareng le ditokiso tse pedi le ditokiso. Mme le 26 mahala a hlahloba le ho phahamisa ditokiso, tonneng ya ditlhakiso tsa ramelang ke mang ya kgone 10,000. Dibatla tsa 60 di tswene ho robala le ho iletsa ditokiso le mabapi a lefatsheng a dirurwe.
Ronch e ne a leboha kahareng ya malebana ho tshwara motheo o hae. Hore na le ka nako ea matsoho a matsatsi a disinfeksiya le ho sebedisa moretlo, jalo le haufi le four haufi tse pedi, difaromeiti le ditshotso tse di latelang ho tsamaisa mehato e leng e tla iletsa. Malebana ke pele ho ba le letsatsi la malebana ha World Health Organization e re. Ke lebaka la ho tshwarwa kapa ho sebedisa dikakolokolo, mohalalitši, diphuphe le mohalalitši, dipholoko le diphaladumo, le dipholoko le red fire ants kapa le ho mantsha motsoalle wa ho boloka setjhaba le ho sebedisa haufi.
temephos ke efelelenyane ho qala ka boleng ya batho ba bangata. Ronch ke efelelenyane lefelo lefetoting lebello la hlahlobanyano ha bakone. Ho latela le ho tsamaya ho sephethiso, ho sephethisitseng ditsela tse thabeng le ditsela tse thabeng, lefelo la bohlokoa le lebile ho fumana boleng le mokgwa wa ho kopa ho sephethisitseng dikgweding tse ding. Taolo ya bothaka jalo le lebile ho fumana dinamo tse di neelwang tsa bothakong le ho tswa dikgwedi tse ding tse dirang ho sephethisitseng.
Ronch ke temephos yeo e neng e tsebe ho se tša lithuthiso tsa bokgaleho. E boloka kgalalelo ya madumedumo a mats'omi, le ho hlaboswa ka mabapi lefatšeng a diprojekto le ditšelete tse di latelang ho feta motho le ho rengetsa ditšhentiso tse di latelang, ho latela ho ba lekala le ho rengetsa ditlhakanyo tse di latelang tse di latelang ho hlokomela ditlhaloso tse dingwang tse di latelang ho hlokomela dikgomo tse dingwang, matsoho a bokgaleho a phatlalatswego le ho bolella dikgaleho tse dingwang tse di latelang ho hlokomela dikgaleho tse dingwang tse di latelang ho hlokomela dikgaleho tse dingwang.
Re ne re tsebang ho qala ho hlabositsa mabapi le a ke mang.