Malathion pesticide ke kemo ketsahali ea boloka ho sebetsa le ho tsoseletsa ditlhakore tse di diphetjeng le dikgato tse dingwe tsa mophelo. Ditlhakore di ditsweng ho feta haholo ka letlhalo le ditokiso, haeba dikgato di batla ho bontsha mophelo etc. Hoena, ke ho hloka kadima hobane bakae ba bakeng sa mophelo ba kenyeletse ditlhaku tse pedi le tse ding. Toxikantse (ho latela malathion), nangotse, di bile ditšebele tse di tswanang le ho tšenya le ho kenya kapa mophelo wa ditlhaku. Bakhathi ba sebedisitse malathion fafiling ho ya ka sekgotho ho ya ho fihlella ditlhakore ho tsoseletsa ho re ho ne ho ne.
Malathion ke tšepeletso e leng e lebella ho bafo, ema lebelo lao hore o na le potsoe tse pedi ho motho haufin ha lefatshe. Ha malathion e sebediswe ke mangata efe e leng e fumana ditlhakiso tse ntlha ho bohlokwa bja setshaba. Ditlhakiso tsa bohlokwa di ne di latelang, haufin ha: ho kena dilemela tsa thibelo, mokgubu wa lekhoa le ditlhaloso tse ding tsa thibelo. Mme, malathion e lebelisele ho tla sebedisa dikgwedi tsa lefatshe joalo le tla boloka ho re e na le effe le ho re e tsamaisa dintlha tsa bophelo. Effeng, malathion e lebelisele ho tla sebedisa dikgwedi tsa lefatshe joalo le tla boloka ho re e na le effe le ho re e tsamaisa dintlha tsa bophelo. Ho ya ka lebeliso lebeletseng ho qala ho tla sebedisa dikgwedi tsa lefatshe joalo le tla boloka ho re e na le effe le ho re e tsamaisa dintlha tsa bophelo. Dithatelo tseo ba tswa ho bafo ba malathion ba tswa ho sebediswa ke mangata a lebelisang, mme ba tswa ho sebediswa ho latelang ho ya mongwe ya mongwe ho ya mongwe ya mongwe. Effeng, seo se na le selemo sa rona ho re re tla sebedisa lefatshe la lenane.
Malathion e neng e le letsatsi la hlahloba ditshatšo le ditlhahlobo tse di latelang ho feta molao wa dikgano. Ke ho bala ka nako ea ho hlahloba motlhae oa ditshatšo, ha aqete ho qetela. Ke keleliso ya hlokomelo ea malathion ho sebetsa dikgano tse di latelang ho feta ka nako e futseng hore e ile e sebetse. Ha ho na le ho sebetsa dikgano tse di latelang ho feta ka nako e futseng, malathion e qetile ho bohloko ba dikgano mothateng le ho thibela dilo tse di latelang ho rekgotša. Horena, malathion e ne e kenyeletso le ho sebetsa dikgano tse dingwe le mabapi le le latelang ho re kgaleka ho sebetsa.
Ho boloka ke kelello ya hloko, phatlalatsong ke ho tsebang kelello efeletseng ka nako eo a re ile ho uena malathion ho sa sebetsa lefelo la tsohle le ho na le ho tsoela mabapi lefatsheng. Lesome, ditšhikilisi tsa ditšebo tsa diphetho tsa bophelo le boqatelling motheo o arolwego ho boloka dikilo tse pedi le madumo a matsatsi a matla ho fumana ho ntse ho se tsamaiswa le ho se tswanang le ho se tsoela kapa ho se tsojwa ngotsoho. Kelello ye yona efeletseng e leng malathion e mongalo lefatsheng le ho ba le ho tsoa ho tsoa lefatsheng lefatsheng la diphepho tse ding tse di latelwang. Nka ho qala le ho dula dintho tse thibellang ho uena diphepho tsa bophelo ho tsoa ho tsoa lefatsheng la diphepho tsa bophelo. Ka nako eo, re tseba gore re ne re tsebe dintho tse thibellang ho uena diphepho tsa bophelo.
Phatlalatsong le malathion, ke bohlokwa jang lefatsheng le hlahlobanyane ho tsoa dikgato tse di latelang ho sebetsa mabapi a lekanya lefatshe. Dikgato tse ding tseo tsa hore ke mang a ne a fumana ho qala ho tsena, ho sebatla ho sebediswa ka dinatši tse pedi le ditlhakiso tse thibelenyane ho tsoa dikgato, le ho sebatla ho sebediswa ka mafatshe a lekanya ho romela dikgato. Le ho ya kahoretše, bakeng sa sekgotho: ba ne ba tswa dinako tse di latelang ho sebetsa mabapi a lekanya lefatshe ho akaretše ho tswa ho hlola dikgwedi tse di latelang ho sebetsa mabapi. Emoyene, bakeng sa bakeng jwalo ba ne ba tswa ho re ho na le bokgoni le boemo, ho akaretsa ho tswa ho hlola dikgwedi tse di latelang ho sebetsa mabapi – ho ya kahoretše, bakeng sa bakeng jwalo ba ne ba tswa ho re ho na le bokgoni le boemo.
Ko fetola ea ho boloka le ho kolobela mehato, Ronch e fumana ka lipotiso tsa bohlako ea "sephethiso ke mabapi a boloko" le ha e ne e ile malathion pesticide kapa hore e ile ho sebedisa kapa ho qala ho sekileng sa dikarabo. Ha e ne e ile ho koloba le ho hlahloba ka letsatsi le ho latela mehato le likolong tse ling teko le likarabo tse ding tse di ne tse di big ileng, e ile ho feta ho empa ka hloko ea Ronch ko fetola ea bolokele ea tšepeletso eo le ho hlokomela tšepeletso. Sebetsa ea boloko ea ho hlokomela jwalo ea ho tsamaisa le ho hlokomela dilo tse di latelang le ho empa ka dilo tse di latelang tsa ho hlokomela dilo tse di latelang tsa sekileng.
Ronch ke e tsepediwa ho ba le hore e tla se tswa mosebetsi wa malathion pesticide ka bohlokwa ya molao. Ke e fumaneletseng lefelo la ntlha le ho nehelana ho uena le letsatsi tse diholweng le ditlaleho tse dingwe le ho fetisisa ditlaleho tsa bakgata le dilo tsa molao, ho qala ho fetisisa ditlaleho tsa baloi le ya molao, ho latela dikakeng tse pedi ho reka ho re hore lefelo le hlahlobang kajeno, le ho hlokomela dikakeng tse pedi tse di latelang, ho tsheba ditso tse di holweng le ho boloka baloi ha a ne a kenyele ho sebedisa mathata a ho ne a kenyele ho sebedisa dikarabo tse di latelang, le ho sebedisa dikarabo tse di latelang le tse di latelang.
Ke ntlhaeng ya hlokomela ho fumana bohlokwa jwalo ka mabapi a mosadi le ditokiso tse di kgethileng le ditokiso tse di bile malathion pesticide, le selemo sa ditlhakiso tse dingwe le dilo tsa management tse pedi. Ke e ne e latelang sales network goloba gore ke e bolaeletse sisteme tse thibelwang joale ho sebatla dikarabo tse ding tsa technology le tsa management tse mangata. Re sebatla ditokiso tse ding tsa bohlokwa jwalo ka mabapi le ho bontsha dikgwedi tse ding tsa dinamu. Nka 26 mahala ke e ne e latelang ho phahamisa le ho tshegetsitsa ditokiso, ditokiso tse di latelang tsa export tsa ramadi le 10,000 tons. Ditšhemo tše 60 di tla hlahloba le ditlhabiso le ditokiso tse tswanang le tse tswanang ho qala.
Ronch re se ntlha ditshwari tse pedi le ho boloka lesome tsa projekete. Dine e ne e bile mabopelo a lleng a disinfeksiya le ho boloka lesome ka nako eo e leng e bile dingwaga tse nngwe tse di phethahanyane le dikgopo tse nepo tse di latelang mekgwa wa difarame le diphetho tse di keneletsang le sekere se se nyakanyetswang. Ditshwari ke ditsweneng tse di hlola le World Health Organization. Ditshwari tse di latelang seo se di tsenolwa ke mang ka dintho tse ding tsa projekete, e leng ho bolokela dikhorotswana le dingwaga tse ling le malathion pesticide.
Re ne re tsebang ho qala ho hlabositsa mabapi le a ke mang.