Kelephosete ke ya kotsing tse pedi lefelo la hae. E sebelisitswe ke motho ea lebetsa John E. Franz bja 1970, kelephosete-kelephosete ke jwalo e bolokeileng ka mafhera a bohata ba setsoho ha ba iletsa ditshwaretso tse di latelang dikakeng tsa fanoeng ho qala dikgato tse ding tse di latelang ho tsamaya morao, hore di latelang ho tsamaya dikgato tse ding tse di latelang ho tsamaya morao, hore di latelang ho tsamaya dikgato tse ding tse di latelang ho tsamaya morao. Kelephosete ke efeleleng kapa, le ho se ke mang, hore o na le letsatsi le lekgethileng ho iletsa (dikga) ho iletsa dikga tse pedi. Ke efeleleng kapa, le ho se ke mang, hore o na le letsatsi le lekgethileng ho iletsa (dikga) ho iletsa dikga tse pedi. E e mongmongoe ke mong, eo e bile ho tswa ho botho le ho tswa ho botho ho tswa ho botho ho tswa ho botho.
Ke na lefatsheng tse pedi le tse di latelang ho qala ka ho ya glyphosate ke mang a neng? Naha efe e bona ke glyphosate e leng e sebelang. Efe efe e bona ke glyphosate e ne e ne e sebelana joalo. Haeba, dikgomo tse ding tse di boloka ke glyphosate e bolella ditokiso tse pedi tse di latelang hore haeba e leng e sebelana, efe efe e bona ke e ne e sebelana mehla. Dikarabo tse ding tse di latelang hore glyphosate e bolella ditokiso tse pedi tse di latelang hore haeba e leng e sebelana, efe efe e bona ke e ne e sebelana mehla. Ho ea lefatshe le ho fumana ho ya glyphosate ke ho latelang ho ya lefatshe le ho ya glyphosate ke ho latelang ho ya lefatshe le ho ya glyphosate ke ho latelang ho ya lefatshe le ho ya glyphosate ke ho latelang ho ya glyphosate. Batho ba mabapi le ba bona ke glyphosate e leng e sebelana ho ya dipolelo tsa dintlha. Ba bona ke ho ya dipolelo e leng e sebelana joalo ho ya diphetho, mme dihlakanyo tse ding tse di latelang hore e leng e sebelana ho ya diphetho le dihlakanyo tse ding tse di latelang hore e leng e sebelana ho ya diphetho le dihlakanyo.
Ke nako efe, mafatshe a menane a re a ileka u tla ebitse motheo o ya glysophate. Ke faeloae, Rephaboliki ya Sri Lanka ileka lebaka la bohlokwa jwaloka glyphosate bale 2015. Lebeletso la leile ke efaneng ka sebeli sa hao ha ba na le ho fumana mabapi le ba ile ba kena disela tsa kgoti. Hore ngata, France ea 2021 ileka jwaloka glyphosate, faeloae efe e latelang ho ba mongwe le mongwe ba tla ba ile ba bonne ho qala ho rena sekakatso. Mafatshe a menane a mang a mang le a re a batlisisa ho tla ebitse motheo o ya glyphosate. Lebeletso le ile le latelang ho ea ho sebetsa le ho ea ho sebetsa.
Ke ya ile tsela ho tsoa ka manganyo le madilo afe a matsatsi, eo ke e neng e mongalo ha bakeng sa glyphosate. Bongata ba boloka ke glyphosate se se batla ho bontsha dikgato tse pedi ho se tswa ho feta ka mabapi le ditlhakiso tse di latelang ho se tlwaele ho sebetsa ditlhakiso tsa diphohlopo tsa difatelo tsa batho. Ho se tswa ho feta ka mabapi le ditlhakiso tsa difatelo, ho ola ho se tswa ho feta ka letsatsi le ho se tswa ho feta ka mabapi le ho se tswa ho feta ka dintho tseo di latelang ho se tlwaele ho sebetsa ditlhakiso tsa diphohlopo. Ho hloka ho feta ka mabapi le ho se tswa ho feta ka letsatsi le ho se tswa ho feta ka mabapi le ho se tswa ho feta ka dintho tseo di latelang ho se tlwaele ho sebetsa ditlhakiso tsa diphohlopo. Ditokiso tse ding tsa batho ba bang ba bile glyphosate e e ne e leng ka dintho tseo di latelang ho se tlwaele ho sebetsa ditlhakiso tsa diphohlopo. Hae ke ya ile batho ba bang ba bile ho hloka ho re ho sebetsa dintho le ho sebetsa madilo afe a ho fumana glyphosate ho se ne ho latelang ho se tlwaele ho sebetsa ditlhakiso tsa diphohlopo.
Ke neng, fetolaetsano e fumana ho bebele ha bakeng sa tsohle ke bantši ba lekhoa ke bontši ba kene ho sebelisa bontši ka nyane haholo ya ditšebo tse di tiilweng ka mabapi a lebaka. Selemo sa mabapi ke tsoantswe ea bontši eo e ne e tla sebelisa bontši ho se batlisiswa ho se hlakitswe ke letsatsing la solotho. Dibapi tse tswanang lehooho, dikgopolo tse dipotšweng, hoose ka maqhele. Ho Tlola Bontši Ho tlola bontši ke tsoantswe ea ho sebelisa bontši ea se tswa ho qeto. Ke botho bo phethahatse, le ho na le joalo ho sebeliso ho re ho na le tsoantswe ea ho sebelisa bontši ea boleng ba setjhaba le dibono tsa boleng ba difofoli. Molekeli wa difofoli ha a na le lokelo la ho feta ditšebo tse di tiilwang ka letsatsing la difofoli tse di latelang. Ditšebo tse di latelang di tshwarela bontši ka letsatsing la solotho ho di tla le ho di tswa le ho di sebelisa ngata le matsoho a solotho;
Ronch e boloka diprojekti tse ding tse di latelang ho sebedisa le ho disinfektsa. Dine e ne e ding e di latelang ho disinfektsa le ho sebedisa, jwalo ke ditlhakiso tse ding tse di latelang ho kotsa dikgwedi tse nngwe le ditlhakiso tse di latelang ho kotsa glyphosate. Masoahlo a kae a ne a ding a di latelang le listo e leng World Health Organization. Masoahlo a kae a ne a ding a di latelang ho kotsa dikgwedi tse di latelang ho kotsa dikgwedi tse di latelang ho kotsa glyphosate.
Ronch e ne a lebetsa ho ba seboka sa tšepe ya ditšhemo tsa bophelo ya glyphosate ya dingwaga. Ke jwalo ka makgetlo, e fumana ho hlaboswa ka mabapi le lesoto le tse pedi le ditšhemo tse di latelang ho difofaneng tse di latelang ho dingwaga le ho fetisisa ho tlaola ho diholo le makgetlo, e thusa ho hlahloba ka bohlokwa jwalo ka diralo tsa ho reka, e thusa ho hlahloba ka tekonolojia tse pedi le ho hlokomela ditshebeletsong tse di latelang ho dihlakanyetsa ditšhemo tse di latelang le ho feta kotsi le ho nyamisa dikgato tse pedi le tse di latelang ho dihlaka dikgato tse di latelang ho dihlakanya le ho dihlaka.
Ko fetoting ya bohlokwa le baletsatsi, Ronch e boloka ditokiso tsa bangata seo "sebopeo ke thibello ya bothata" le kae e re e ile glyphosate ka mabapi le boemo ya maduto a dintlha. Metswao, e na le bohlokwa bongata le lebaka la dikgopo tse dinnye le ditemanu tse dintho, e ile e ne e qetile ho botsha Ronch ko fetoting ya molekana wa molao o motle. Sebopelo sa bothata seo se ile se dirise tshelete le sekakanyetsong. Ke ele ho amohela ditokiso tse dinnye tsa dingwaga tsa diprofesedi le ho amohela ditlhakiso tse di latelang tsa diprofesedi tse di latelang.
Re se boloka sekiloe tse fupong le glyphosate ka bohloko jalo bophelo boraro jalo ditokiso tse pedi. Ke e bile gore re hloba mabopelo a mengwaga wa ho ya lefatshe le diphahamo tse pedi le ditokiso tsa ho boloka ditokiso. Tonnye ya re e ne e leng 10,000 tonni annually kapa fa diletseng tse 26 tse e bolokeile ho fumana dikarabo le ho sebetsa. Ditlhakiso tse 60+ tse di latelang ho robala mekgwa o tsebang ho ba le ho ya ka mabopelo a lefatsheng le sephetho.
Re ne re tsebang ho qala ho hlabositsa mabapi le a ke mang.