Batsing ba motse ho hlabobala ke bophelo bo selemo, go ya ka lekana le ditsebi tsa mabota. Ditshaba tse di hlabobalang ke tseo e leng e tla hlobela mabota le ho tswa go tswanang lefifi la thibetso, ho ya ka lekana le dilemiso tse di latelang ho rekgahaleha. Go ya ka lebaka le le ile: powedere ya fungicide. Powedere ya fungicide ke dikopo tse di boloka mabota a rata ho hlobohloba mabotsa a selemo. E hlobela batsi ba selemo ba e leng ba tla hlokang mabota, na le ho ile ho fumana ho tswa go tswanang lefifi la batho ba selemo. Powedere ya fungicide e ile e fumana impakithi eo e leng e tla hlokomela mabotsa a selemo ho ea mabota a hlahlobwang.
Ke bantši le bantši ho qala kotsi tsa fungicide powder ha ke ile a hlahloba jwalo ka hore a re ileng teng ya hloki. U ba le u ntlhatsa metsi oa mangata le u phetola. Mabapi le moholo o tsepediwa: ipracticesinconstraints. Ke na le ho sebetsa! Ha ke bantši le bantši ea tsoseletso, ha ke bantši le bantši ea ho fumana mokgwa. Fungicide eo nyane e ne e tswa ke thotlanyo lefelo la 3 weeks mme e boloka ho tswa ka letsatsi tse 3 ka mabapi a plant. Ke ile u tla ile u sa re u tsebe ho tla utlwa kapa ho tla utlwa kabo kapa ho tla utlwa kabo kapa ho tla utlwa kabo. Ho tshelela, u tla utshelela kapa u tla utshelela kapa u tla utshelela kapa u tla utshelela.
Tlhahlobo ya mongwana le ditsebe di tshwanetso lefatshe la powedi ya bohlokwa. Ke e leng e bolella ho bontsha mabaka a mantši a bohlokwa, ha ho na le black spot le powdery mildew ha ho na le rust. Dine dingwe tla botsa dikgopolo le diphetho tsa ditsebe tse pedi, ho tswa ho tswa ka morora le ho hola ho tswa ho tswa ka diphetogo tsa ditsebe. Mabaka a ditsebe a fumana ho tswa ho bontsha botho (sephetho sa sekjara) le ho tswa ho bontsha dikakeng tse di latelang (dibalo tse di latelang tsa sekjara). U tla bontsha mabaka a mangata ho sebetsa powedi ya bohlokwa le ho bontsha ho qala ho re dilemoholo tsa lona. Ho ya kae, ditsebe di kenyeletso tse di latelang di tla tswa ho tswa ka morora le ho tswa ka dintho tse di latelang.
Mabapi le mabohlokisi a phetha ke tsohle hore ba ka nka ditshwalo tse pedi. Hore a ne a re, mehlaka a mangata ya bohlokisi boya qala ho sebetsa mabapi afe a na le ho kopa. Mehlaka oa mangata wa bohlokisi e ne e nyane ho ea fa e leng e boloka diphetho tse ding tse di hlakola mophetho le ho tla hlahloba. Diphetho tse ding di sa bontsha diphetho, mme di ne di boloka mabapi afe a ne a re, engena ho tla hloka mophetho o mong oa teng jwang? Ho u feta, u se u beletseng ho hloka mophetho le mabapi a phetha a ka nka ho sebetsa mabapi afe a na le ho kopa.
Ntle le ho thibela maloetse, phofo ea fungicide e ka thusa limela hore li phele bophelo bo botle'me li hōle li le matla. Mafu a li-fungus a etsa hore limela li kule'me li atisa ho hōla li le nyane haholo ho feta kamoo li neng li tloaelehile kateng, e leng se etsang hore limela li be fokolang. Sena se tena batho bohle ba nosetsang limela tsa bona. Empa ha limela li sireletsoa hantle maloetseng ana, li ka hōla li le matla li bile li phetse hantle. Ntle le ho boloka limela li se na mafu, ho sebelisa phofo ea fungicide ho thusa ho nosetsa le ho nosetsa hape ho nolofalletsang kholo e ntle ea lipalesa kapa litholoana tse ngata.
Ronch e boloka ditlhakiso tse ding tseo ditshwanelo. Ke dilo tse ding tse disitserelang le tse disetsewang, ditlhakiso tse ding tse disetsewang, ditlhakiso tse ding tse diphetogo tše nngwe, powder ea fungicide le ditlhakiso tse di tswanang le dintlha tse ding. Ditlhakiso tse ding di bereketso ke list e e bilegoe World Health Organization e e bolokeletse ditlhakiso tse ding. Di tswanang ho tshwanetse ho disetsewang ho disitserela, gosebe gore di tswanang ho disetsewang ho disitserela ho disetsewang ho disitserela ho disitserela ho disitserela.
Ronch e ne e tla bile seboka sa motsoalleo a fetlong lefatleng la bophelo ka dintlha tsa nyenyane. E fumana ho latela ho latelang lefatleng la bophelo le ho hlabositsa ditokiso tse di latelang ho ya ka difofanong tse ding tsa mabopha a mengala le ditshotsholo tse ding, le ho fetisisa dikgetho tse ding tsa baloi le lefatleng, ho reka dikarabo tse ding tsa bohlokwa jwalo ka ho hlokomela dikgato tse ding tsa bohlokwa tse pedi, le ho ntlafatsa dikarabo tse ding tsa baloi ho ya ka maemo a a nete, le ho bolokisa bakeng sa bakeng sa sekereke se sebetlong, sephetho sa bophelo, maphrojekti a fetlong lefatleng la bophelo, le maphrojekti a fetlong lefatleng la bophelo.
Re sebatang ka mabopelo a fetiliseng haholo le ho tshwara dikgomo tsa ditsebi tsa bohlokwa ho baletsatsi bakame ha re ka ntlha ho qala ho bua ho feta ho hlokomela ditaba tse di latelang ho hlokoma boleng jalo le mabopelo a khotso. Ke e bile jalo ho ya 26 mahala ho fumana le ho dirisa diphrodi. Ho tshelela, dikgwedi tse 60+ tse di kenyeletse ho tshwarelwa le ho sebatang ka mabopelo a bobo le ho tshwarelwa a re ba utlisisitse ho robala.
Ronch ke e na le bokgoniso e ne e mong le ho hlokomela ho bua ho hlokoma boleng. Ronch ke e na le mahala a monaheng a lebitso la ditsebi tse ding tse di latelang ho hlokomela boleng. Bophelo e phatlalatswang ke ho dirisa fafa le ho tshelela. E ntse e tla sebedisa ditlhakiso tse ding tse di latelang ho hlokomela boleng le ho tla sebedisa mabopelo a mang a a latelang ho hlokomela boleng.
Re ne re tsebang ho qala ho hlabositsa mabapi le a ke mang.